Tednik PANORAMA, Slovenska Bistrica

Simona Babič – Pisarka Simona

 

Brutalno iskreno o ljubezni

 

Simona Babič, ki ustvarja pod psevdonimom Pisarka Simona, je letos izdala že svoje četrto literarno delo, Zadnji moški in prva ženska. V knjigi, ki je del nastajajoče trilogije, avtorica v surovi neposrednosti raziskuje ljubezen v vseh njenih pojavnih oblikah, z besedami ruši okostenele vloge v odnosih in na ruševinah zastarelih prepričanj gradi alternativno, uvid resnične ljubezni.

 

 

Izdali ste že svojo četrto knjigo z naslovom Zadnji moški in prva ženska. Kako bi  predstavili svoje najnovejše literarno delo in kaj vas je gnalo k temu, da ste ga zapisali?

 

V rdeči knjigi Zadnji moški in prva ženska je govora o ljubezni. Ne takšni kot so je ljudje vajeni, ne takšni o kakršni berejo v drugih knjigah, gledajo v filmih ali takšni kakršna se prikazuje v svetu uspešnih ljudi. Kje pa. Tukaj je govora o tisti resnični ljubezni, tisti pred katero si tako radi zatiskamo oči. Menim, da je čas za nekaj novega, za nekaj svežega. Ko se v ljubezni ne izide po naših željah, se je namreč treba vprašati: Zakaj? Knjiga ponuja odgovore prav na ta »zakaj?«. V zgodbi, ki bi lahko bila od kogarkoli izmed nas orisuje svet ljubezni brutalno iskreno. Nikomur ni prizaneseno. Vsak se je primoran soočiti z resnico, ki se skriva v besedi ljubezen, ki je tudi moja glavna inspiracija. Ljubezen do ustvarjanja in ljubezen na splošno. Navdih za pisanje sem dobila iz vsakdanjega življenja. V resnični zgodbi mojega prijatelja, ki je posebna v tem, da prikaže, kako je možno ozdraviti fizično telo in tudi srčne bolečine ter na koncu prepoznati, da ljudje nismo samo posvetna, samo fizična, samo telesna pač pa tudi duhovna bitja.

 

Tudi ta knjiga je del trilogije in bo izšla v treh barvah. Bi nam zaupali še nekaj besed o drugih dveh knjigah in na kakšen način se povežejo v celoto?

 

Zadnji moški prva ženska, rdeča knjiga je v bistvu drugi del trilogije, saj sem ljudem najprej želela v praksi pokazati kaj je ljubezen. V beli knjigi bom predstavila svoje učenje, svojo pot do tega znanja in spoznanja. Modra knjiga pa bo povedala kako združiti ta svetova.

Rada bi jih poslala v svet, ker želim pri bralcih zasejati seme razmisleka, jim predstaviti drugi pogled na ljubezen in jih z zgledom spodbuditi, da začno nekoliko drugače razmišljati o temeljnih resnicah ljubezni, o zastarelosti nekaterih tradicionalnih form, ki so že preživete in ne delujejo več.

 

Eno trilogijo pa ste že izdali. Tudi v tej se posvečate ljubezni. Kako so jo sprejeli bralci?

 

Moja prva knjiga Vzhod sonca ponovno Simonca je izšla leta 2015 in v tej knjigi v prvi osebi predstavim sebe. Bila sem stara nekaj čez 50 in sem se noro zaljubila, nisem mislila, da je pri teh letih to še mogoče ampak zgodilo se je. O tem hrepenenju in o svojih življenjskih izkušnjah sem napisala svojo prvo knjigo. Drugo knjigo sem naslovila Ljubezen@izbiraj.Si? In v njej skozi zgodbo govorim o brezpogojni ljubezni do sebe. Vsi smo krvniki samim sebi, odpuščanje za svoje napake pa pričakujemo od drugih, v resnici pa moramo oprostiti samim sebi, kar je najtežje. V tretji knjigi Ime ji je Ljubezen pišem o svojem odkritju, da sem sama v bistvu tista ljubezen po kateri sem hrepenela. Bralci so knjige zelo toplo sprejeli, nekoliko razburjanja pa je trilogija vzbudila v krogu mojih najbližjih. Saj v njej samo sebe res postavim na pladenj. Prijatelji so mi rekli »Ti si pa res dosti upaš.« In to me je še bolj spodbodlo. Ničesar od tega kar sem zapisala se ne sramujem. Lahko se drugi pretvarjajo, da so boljši, jim gre boljše, znajo boljše. To pa je ena izmed mojih zgodb.

 

Življenje in ljubezen sta neizčrpni vir navdiha. Se poigravate že s kakšno novo zamislijo?

 

Imam štiri mesece staro vnukinjo in življenje zopet samo piše zgodbe. Tako se bom verjetno vsaj za nekaj časa preusmerila na otroško literaturo. Prešinila pa me je tudi ideja za knjigo o perečem odnosu med taščami in snahami. Že besedi tašča in snaha imata negativen prizvok. Zato je čas za nove pojme, besede z lepo, toplo konotacijo. Z besedami pa lahko zboljšamo odnose in to čutim kot svoje poslanstvo. S pisano besedo lahko sama najboljše služim drugim ljudem.

 

Tekst in foto:

Ines Kresnik