Vse moje življenje sem pod lupo iskala ljudi, ki ljubezen živijo.

Našla sem jih samo za seme, za vzorec ...

Praviloma se nikomur ne sanja, zakaj je tako.

Ljubezen je v življenju ljudi velika NEZNANKA.

In to NEZNANKO preobražam v ZNANKO tako v teoriji kot praksi.

*

V teoriji z izdanimi knjigami.

VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA (2014)

Ljubezen@izbiraj.Si? (2016)

Ime ji je Ljubezen (2018)

ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA – 2. del (2023)

V praksi z vodenjem do lastnih ugotovitev – do lastnih zmot, zaverovanj in vse vrste neumnosti, ki jih ljudje počnejo v »imenu ljubezni«. Z eno besedo: Bullshit!

*

Obstajajo 3 vrste ljudi:

1.) Ljudje, ki mislijo, da o ljubezni vedo vse.

2.) Ljudje, ki mislijo, da so v ljubezni nemočni.

3.) Ljudje, ki so nad ljubeznijo dvignili roke.

*

Med te, ki so v ljubezni občutili lastno nemoč, sem sodila sama. Čeprav sem ljubezen iskala na vsakem koraku, sem venomer padala zaradi nepoznavanja njene prave narave, nerazumevanja delovanja energije ljubezni. V bistvu zaradi nevednosti …

O pravi naravi ljubezni nismo bili poučeni. Od koga le bi se lahko učili, če pa učiteljev ni. Vsaj ne takšnih, ki bi to »učno snov« živeli v praksi.

Kako bi lahko poučeval nekaj, česar NE ŽIVIŠ? Nemogoče!

Začaran krog se vrti naprej iz roda v rod in karma (delovanje vzroka in posledic) se nadaljuje. 

Ljudje zelo dobro poznajo trpljenje, strah, žalost, bolečino, osamljenost, zapuščenost, nesrečnost …

In zelo slabo ljubezen; naravnanost v življenjsko radost, zadovoljstvo in blaženost.

*

V KATEREM GRMU TIČI ZAJEC, KI ZNA UGNATI VOLKA?

Že kot majhna deklica sem želela spoznati ljubezen. Videti ljudi, ki bi mi z lastnim primerom pokazali, kaj je ljubezen.

Nihče me ni prepričal, nihče bil za vzgled, čeprav so se nekateri zelo potrudili. Spregledala sem številne igre, različice premnogih plagiatov.

Nekje globoko v sebi sem preprosto vedela, da kar mi kažejo odrasli z vzgledom – TO NI TO. Da ta vzvišena beseda »LJUBEZEN« mora nositi v sebi neko drugačno »resnico«, ki pa je v svetu odraslih očitno spregledana.

In – da … Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.

Vse, kar sem v času odraščanja posrkala vase, to sem kasneje živela. Čeprav sem si zastavila drugačno pot, pa je bilo prepozno. Vame je že bila zažrta predstava okolja, družbe, vzgoje in izobraževanja …

Zato sem začela živeti povprečno življenje večine ljudi.

Sledila so leta premnogih izzivov, skozi katera sem izkusila neverjetno bolečino, trpljenje, občutke žalosti – vse v iskanju ljubezni, ljubezni pa NIKJER. Vsaj ne takšne, o kateri sem sanjala globoko v svoji biti..

Zastavljalo se mi je kardinalno vprašanje:  

Zakaj v ljubezni vedno znova izvisim? 

Ko sem tako na lastni koži doživljala, kaj vse ljubezen NI, se je po neštetih preizkusih zgodil v letu 2014 nepričakovan preobrat. 

Začelo se je obdobje čiščenja ukoreninjenega stanja. Obdobje kožuhanja zastarelih vzorcev, prepričanj in neuporabnih pravil.

Vse dokler se ni izkristaliziralo znanje (spoznanje), kot ga nosim v sebi danes.

Zatorej – zajec tiči v grmu, ki se imenuje: NEZNANJE! 

Da bi se zajec rešil strahu pred volkom, potrebuje ZNANJE. In kdo drug bi lahko bil boljši vzgojitelj in dober učitelj kot medved?

Do znanja se najhitreje povzpneš ob dobrem mentorju (kar medved po svojem duhovnem vodstvu predstavlja). 

Jasno! 

Za   preobrazbo strahu v ljubezen  

je treba najti modrega učitelja. 

Takšnega, ki ve, kaj uči.

V prvi vrsti takšnega, ki živi to, kar uči.