V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom !
VESOLJE SLAVI
Svoboda in karma
Ne mine veliko časa, ko se vsak duhovni iskalec sooči s sprva osupljivo zamislijo, da lahko uresniči kar koli želi. Vsaka naša želja, vsaka naša misel se lahko udejanji. Ta zaključek izvira iz razumevanja narave naše zavesti.
Če k temu dodamo razumevanje vprašanja svobode in karme – ali res lahko naredimo kar koli? Ali prav zares lahko naredimo kar koli? Ali je dovoljeno narediti kar koli? Ali obstajajo omejitve in od kod prihajajo te omejitve?
Naše sposobnosti so neomejene – to je predpostavka, iz katere izhajamo. Navsezadnje pa praksa kaže, da se nam v določenih primerih vse želje ne uresničijo, še posebej ne trenutno. Razlog lahko obstaja v tem, da naše sposobnosti niso aktivirane v zadostni meri. Če pa predpostavimo, da so, bomo vendarle naleteli na situacije, ko omejitve obstajajo.
Najprej postavimo pod drobnogled zunanje omejitve. Ta naloga je lahka: zunanjih omejitev ni!
Izven nas ne obstaja nič, kar bi nam lahko preprečilo uresničitev želja ali jih na kateri koli način omejilo. V svojem delovanju smo svobodni. Ljudje se včasih sprašujejo o družbenih zakonih, pravilih, pisanih in nepisanih, itd. Vse to v očeh popolnoma ozaveščenega človeka ni vredno nič. Pravzaprav niti eno pisano ali nepisano pravilo ni zadržek za izražanje naših sposobnosti. Seveda vsakič znova sledi soočenje s posledicami. Ampak kakršna koli že je naša želja, potem je takšna in zanjo ne obstajajo ovire.
Vprašanje se lahko postavi glede na dejanja, ki škodijo drugim ljudem. Kot vidite, pa niti v tem primeru ne gre za zunanje omejitve, temveč samo notranje.
Čeprav se ni dobro enačiti z božanskim utelešenjem, bomo vseeno kot primer to storili za trenutek. Glede na znane prigode o Krišni vemo, da ni bil le ljubek otrok, ki krade prečiščeno maslo z najbolj nemogočih mest ali samo prikupen mladenič, ki je zavedel šestnajst tisoč (!) Ghopij, dekliških pastiric, ki so ga vse po vrsti oboževale.
Krišna je kdaj pa kdaj tudi okrutno pobijal ljudi ali pa dovolil, da so bili ubiti. Ljudje razglašamo, da je dejanje umora nekaj slabega. To počnemo, ker ne poznamo širine dogajanja. Med drugim ne poznamo karme ubitega človeka.
Spomnimo se ene izmed posebnosti razsvetljenega človeka. Že v petem stanju zavesti, ki je dom vseh zakonov narave – kjer je čista zavest prisotna na ravni izkušenj 24 ur dnevno – razsvetljenemu človeku pripadajo samo še evolucijsko pravilne želje. Včasih naivno mislimo, da je takšen človek svetnik, ki ne bi pohodil niti mravlje. Vendar to ne drži – je samo projekcija naših pričakovanj in ne resničnega razsvetljenja. Nenasilje je značilnost poti, a ko dosežemo cilj, postane nenasilje prav tako nepomembno kot nasilje. Eno in drugo predstavlja neke vrste dejavnost za doseganje cilja. Če se cilj doseže z nenasiljem, bo prosvetljen človek tako deloval. Če se cilj doseže z nasiljem, bo prosvetljen človek tudi tako deloval.
Kaj pa moralni zakoni in zakoni družbe? Nič od tega. Včasih so v skladu s pravilnim delovanjem, včasih niso. Vse dokler, sami v sebi ne ugotovimo, kaj je pravilna dejavnost in kaj ne, se držimo naučenih zakonov in kodeksov. Ko dosežemo raven čiste zavesti, zakonitosti za nas ne veljajo več, ker sami vemo, kaj storiti. Vendar ne hitite! Najlažje je reči, da ste razsvetljeni in vam je vse dovoljeno! To bi hkrati pomenilo nekaj najslabšega, kar bi storili in najhujše odstopanje od duhovne poti. Zato vas prosim, da to navedbo vzamete kot teoretično razlago stanja, v katerem se znajde razsvetljena oseba in ne kot napotek za osebno prakso. Še enkrat: čeprav ni zunanjih ovir in omejitev, bo tako dolgo – dokler nismo razsvetljeni – varneje upoštevati zakone in pravila zunanjega sveta.
Prestavimo se zdaj k tistim omejitvam, ki nam v resnici kratijo svobodo v delovanju – notranjim omejitvam. Razlog, zakaj se naše želje in načrti včasih ne uresničijo, se skriva v karmičnih pogojih, s katerimi smo prišli na ta svet in ki jih v nadaljevanju življenja ponovno ustvarjamo.
Obstajajo obdobja (poznamo jih iz jyotish-a), katerih posebnosti so časovno ugodne in obdobja, ki to niso. Obstajajo celo metode – od preprostejših, opisanih v knjigi Umetnost dajanja, do neposrednih skozi Rasa tehnike -, s katerimi nevtraliziramo svoj karmični dolg.
Vendar kako odslužiti karmo in jo uskladiti z našimi željami in svobodnim delovanjem? Najpomembneje je, da se ves čas zavedamo svojih notranjih sposobnosti. Vedno imejte na umu, da naša sestava duh/telo LAHKO stori VSE. Prvič – zavestnost ali pozitivna naravnanost, če vam je tako ljubše, mora biti vedno prisotna. Drugič – v inteligenco narave vključite zaupanje. Če se stvari ne odvijajo tako, kot bi si želeli, zaupajte, da je to v vaše dobro. To zaupanje ni zasnovano samo po načelu »kislega grozdja« (Poznate zgodbo o lisici, ki ni mogla doseči grozdja in je potolažila samo sebe, da je grozdje tako ali tako kislo?), temveč samo po sebi predstavlja tehniko aktivacije naših sposobnosti. Zaupanje ustvarja notranjo varnost. Notranja varnost je zelo blizu miru; pripravna je za doživljanje čiste zavesti. In spet – čista zavest je kot pralni stroj za karmo: potopite karmično umazano perilo v čisto zavest in karma se opere v popolnosti!
Zaupanje pomeni tudi potrpljenje. Strpnost je tisti del, ki sprejema stanje takšno, kot je in iz njega potegne najboljše. Včasih nastajajo težave zato, ker smo usmerjeni proti eni sami rešitvi in ne dojamemo, da bi lahko bili prav tako srečni in zadovoljni z drugačno razrešitvijo. Del svobode je tudi – ne pogojevati rešitev, temveč sprejeti vse možnosti. Kako nameravate delovati iz vseh možnosti, če jih sploh ne sprejemate?
Če izvzamemo karmo kot dani dejavnik, sta notranja togost in neprilagodljivost največji oviri na poti do svobode. Ljudje si v resnici ne morejo zamisliti drugačnega življenja, kot ga živijo. Zato je življenje samo po sebi neprožno, saj se odvija po številnih predpisih, pravilih in po že utrjenih poteh. Posledično se v primeru nastale težave zazdi, da rešitve ni. Seveda je ni, saj jo iščemo na istem mestu, kjer je nastala težava. Za rešitev potrebujemo nekaj novega. Odprtost za nove rešitve, odprtost za popolnoma nove poti, je izhod iz zaprtega kroga nesvobode in neizpolnjenih želja.
Torej je edina resnična omejitev naši svobodi lastna pogojenost, ki izvira iz preteklih izkušenj. Namesto starih in običajnih, bi morali iskati nove rešitve.
Še nekaj besed o karmi kot omejitvenem dejavniku – karma zagotovo je omejitveni dejavnik, vendar je prava svoboda v duhu, ne izven nas. Celo v zelo težkim materialnih in objektivnih okoliščinah, je naš duh lahko popolnoma svoboden. Na primer: karma je lahko okoliščina, ko ste prisiljeni še nekaj časa preživeti na nekem mestu, ki vam ni všeč. Med tem časom delate vse, da bi to spremenili, ob tem pa ni nobene potrebe, da trpite. Izhodov je veliko, kot na primer: duhovne izkušnje. Ne glede, koliko je v danih razmerah življenje težko, pa vendar vsi spimo in vsi sanjamo, kajne? No, vidite! Sanje so najbolj očitna vrata, ki vodijo v druge svetove. Seveda o tem ne vemo nič, ali ne? Nekega dne bomo prišli do zavestnega sanjanja. Mislim, da je to tema, ki bo v prihodnosti zelo aktualna. Zdaj pa sem želel pokazati na dejstvo, da obstaja veliko zanimivih stvari, v katerih je možno uživati, medtem ko »čakamo«, da oddelamo karmo.
Svoboda pravzaprav ne pomeni, da počnete vse, kar si zaželite, razen če že niste razsvetljeni. Potem so vaše želje tako ali tako usklajene z evolucijo; svoboda pomeni imeti izbiro. Vsak od nas ima možnost izbire. Torej ste že svobodni! Morda (zaradi omejujočega vpliva karme) niste svobodni, da naredite kar koli, vendar pa ste zagotovo vsaj toliko svobodni, da naredite nekaj drugega, kot ste to počeli doslej. Ta izbira vas bo ponesla na drug kraj, kjer bodo spet obstajale drugačne izbire. Na ta način se boste korak po koraku približali notranji svobodi, ki je neodvisna od zunanjih okoliščin in tudi vsakodnevni svobodi, ko boste lahko počeli vse, kar vas osrečuje.
(- konec prevoda odlomka iz poglavja: Svoboda in karma -)
Avtor: Adrian Predrag Kezele
Prevedla: Simona Babič