VSE, KAR IMAM …
Hodim po gozdu in skozi mene šine kot strela iz jasnega …
Vse, kar imam – vse, kar v resnici sploh imam – je TA trenutek.
Ni varnosti.
Ni garancije za nič na svetu.
Ni ničesar, česar bi se lahko v resnici oprijela.
Nimam nič – razen TA trenutek.
Ta trenutek obstaja.
Ne obstaja prihodnost.
Preteklosti že zdavnaj ni več.
Vse, kar imam, je samo ta en sam samcat trenutek.
Zatorej …
Če je to vse, kar imam, če je to edina resničnost, potem …
Potem izberem, da bo ta trenutek poln moje prisotnosti, moje pozornosti …
Poln mojega ZAVEDANJA.
Vse, kar resnično imam, je ta trenutek in ta trenutek …
… izberem, da sem preprosto srečna, da živim.
Potem naj bo ta trenutek čaroben, čuteč, osrečujoč, poln sladke omame … poln življenja.
Brez pomena je ves strah, vsa tesnoba, vsi pomisleki o tem in onem.
Kajti – v resnici lahko živim samo ZDAJ.
HVALEŽNA sem za TA trenutek.
HVALEŽNA sem, da se ga ZAVEDAM.
HVALEŽNA sem, ZA življenje.
