Adrian Kezele je rekel, da tantra ni za vsakogar.

Osho je rekel, da je tantra za vsakega.

In oba imata prav. Zakaj?

Zato, ker tantra stvarno postane pot izjemno redkih posameznikov.

Nerazumevanje in posledično nevednost njene prave narave zavede vse, ki jo poenostavljeno enačijo s katero koli drugo prakso.

Nobena praksa nima s tantro veliko skupnega. Joga je njena predhodnica; je dopolnitev tantre, a se je ni treba okleniti. Ko se joga preraste, sledi usmeritev proti tantri. Na koncu vseh koncev pa moramo zapustiti oboje, jogo in tantro.
Pozabiti na vse prakticiranje in obstati sami v sebi – v najglobljem miru, zavedajoč se, da smo samo priča vsega okoli sebe. Okoli nas ustvarjen krog se vrti kot kolo s središčem, ki miruje.

Tantra skozi vrhunsko razumevanje pripelje na cilj samo te, ki se znajo predati, ki zmorejo zaupati, ki nadvse ljubijo življenje in neskončno hrepenijo po resnici o ljubezni … resnični naravi našega obstoja … 💗

Zato je tantra za izbrance! In tantra te sama “pokliče”, kot te lahko pokliče samo ljubezen.

Ne moreš si je določiti kot cilj. Niti se ne moreš odločiti, da jo boš prakticiral, ker tantra ni niti “praksa”, kot se na koncu izkaže.

Ko je čas pravi, se zgodi. Točno tako – zgodi se. In kaj moraš ob tem narediti? Nič – razen da takrat DOPUSTIŠ, da se zgodi.

Ko nikomur ne slediš in se ničesar ne oklepaš, takrat se resnica zgodi tebi – postane kot tvoja senca.

* Tantra daje vsem veliko upanje, da se iz nevednosti porodi zavestnost. Za začetek bo dovolj, če zmoreš zaupati in najdeš mojstra, ki bo odprl tvoje okno.

* Če se ti uresniči to globoko hrepenenje in prejmeš njegov blagoslov je osvoboditev v tvojih rokah. Potem lahko nadaljuješ svojo pot sam …