ZAME ŽIVI ...

ZAME ŽIVI …

4 avgusta, 2018 Splošno

Zame živi – KAMEN MODROSTI – ker je živ!

(Ste pomislili, da kamen ni “živ”?

Tudi kamen je živ, le da ima “počasnejšo vibracijo”.)

Kaj pomeni “kamen modrosti” meni?

Hm, kamenje! Saj leži vse naokrog. Da, seveda! Ampak ali smoj nanj pozorni? Ali ga sploh opazimo? Znamo občudovati – njegovo strukturo, barvo, obliko in druge “posebnosti” …

Kako prepoznati prav “kamen modrosti” in čemu sploh?

Odkrito povedano – ne vem. Imam pa zgodbo, ki je po nekem čudnem naključju “zrasla” v meni. Ni se me osebno dotaknila, pa vendar sem kamen osebno izbrala.

Modrost ni znanje. Vedenje dobimo iz knjig, v šolah, iz izkušenj … in se meri z inteligenčnim kvocientom. Človek je lahko izjemno izobražen, a nima niti drobca modrosti.

Modrost je, ko pridobljeno znanje uporabimo v najvišje dobro življenja – vsepovsod.

Ko sem kamen zagledala, sem razmišljala o nekem človeku, zato sem se že v tistem trenutku odločila, da mu ga podarim.

Po navadi jih podarjam z univerzalnim namenom – za srečo.

A ne tokrat!

Tokrat me je kot strela z jasnega spreletelo: ” kamen modrosti!”

Puf, kdo je vame “ustrelil” to misel???

Kakorkoli že, človeku, ki sem ga namenila, sem ga lepega dne ponudila v dar.

Zamislite si … darila ni želel prejeti! Ne poznam niti pravega razloga zavrnitve. Morda se mu je zdelo ceneno, brez vredno ali pa so razlogi povsem drugje.

Kdo bi vedel?

Hkrati pa me je prešinilo: “ODLIČNO!”

Ker vedno šteje le namen in namen je vsekakor bil “odličen” – potem je po nekem čudnem spletu okoliščin KAMEN MODROSTI ostal v mojih rokah, s tem pa tudi preneseno poslanstvo – to je modrost!

Juhu, sem si mislila – modrost me bo “obiskala” in to je vsekakor nekaj, kar si želim.

Zavedam se, več kot imam izkušenj, večja je moja modrost. Če pa bom od zdaj naprej imela še tihega prišepetovalca, potem pa samo “juhej zame!” Sčasoma bom pridobila vse več modrosti.

Tako je kamen modrosti ostal v mojih rokah, z njim pa tudi namen sporočila:

MODROST.

Prav v tej točki pa se zgodba komaj začne.

“Samo nebo je omejitev – VSE ostalo je brez meja!”

Ko si zmorem nekaj predstavljati, je to zame uresničljivo.

In ker imam bistveno “surovino” – to je brezmejno domišljijo – lahko zastavljen cilj ali željo ustvarim v svoji resničnosti.

(In spet je to nekaj, kar zmore vsak … seveda pod pogojem, da sploh “želi”.)

Ko si nekaj resnično želim, temu posvetim vso pozornost (svoj čas in energijo) vključno z domišljijo in manifestacija (udejanjanje) se začne.

(Pa brez izgovorov prosim! Vsaka misel je energija … samo vprašajmo se, za katere misli jo uporabljamo.)

Tako se je začelo dogajati … prav to, čemur sem (izključujoč vse ostalo) namenila svojo energijo oziroma pozornost.

Ko sem realizirala PRVO ZAMISEL, sem mislila, da sem imela zgolj srečo. V nadaljevanju, ki je kaj kmalu sledilo, se nisem mogla več “izgovarjati” na srečo. Saj sreče se drži pravilo, da je sreča, ker se zgodi tako poredko in to redkim. Načeloma se ne ponavlja!

A “sreča” se je manifestirala preveč pogosto, da bi bila zgolj sreča.

Postajala sem vse bolj pozorna, v katerih dejanjih sem modrejša …

… je bilo to v izražanju individualne ustvarjalnosti?

… prepoznavanju odgovornosti in pomoči drugim?

… čustvenem “zorenju?

… prevajanju energij v najvišje dobro?

… obilju uživanja v glasbi in v drugih – meni ljubih radostih?

… sem ob tem učila samodiscipline in opazovanja, ne da bi sodila?

…

VSE, kar sem intenzivno mislila/razmišljala/”vrtela v svoji glavi” se je začelo udejanjati. Ob enem pa se je začelo IZKLJUČEVATI tudi vse, o čemer nisem razmišljala (kar zame ni imelo vrednosti).

Začela sem OBOŽEVATI svoje misli. Ob tem sem bila izredno izbirčna – na kaj bom sploh mislila.

Kajti spoznanje se je utrdilo: “S svojimi mislimi kreiram svojo realnost.”

Na koncu sem postala človeku, ki ni želel prejeti mojega “darila” – kamna modrosti – izjemno hvaležna. Omogočil mi je, da modrost “obdržim” v svojih rokah.

Nikoli ne zanemarimo namena – kajti prav namen nosi največje moči in potenciale uresničevanja.

Vibracija namena se manifestira. Če vanj vključimo še blagoslov in misel “naj se zgodi v najvišje dobro”, JE DOBRO TO, kar se nam v izobilju povrne!

Pisarka Simona