Skip to content
V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom !
Pisarka Simona
NAKUP KNJIG – knjigarna
Predstavitev knjig
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 1. del …
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 2. del …
Tiskane knjige
Elektronske knjige
Blog
Video Galerija
Foto Galerija
Afirmacije
Pisarka Simona
NAKUP KNJIG – knjigarna
Predstavitev knjig
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 1. del …
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 2. del …
Tiskane knjige
Elektronske knjige
Blog
Video Galerija
Foto Galerija
Afirmacije
ČE SE MI LJUBI – LJUBIM!!!
8 aprila, 2018
Splošno
»Hm, smešno!«, bo nekdo rekel. Le kaj naj bi se skrivalo za tem, večpomenskim naslovom? Kanček vsega po malem … Vsega, kar bi VSI …
In vsi bi imeli nekaj – kompenzirali/nadomestili z nečim, česar sami nimamo.
Ljubezen za strah (denar, vpliv, moč, uspeh …).
Čustva za nemoč (ker sebe ne sprejemamo, vsaj ne brezpogojno …).
Energijo drugega, ker je sami nimamo … (vsaj ne za vse, kar bi želeli).
*
Vsak bi imel nekaj od drugega …
·
udobje namesto neudobja;
·
bogastvo zaradi revščine;
·
vpliv, ki ga sam ne premore;
·
priznanje ali odobravanje, ker ne pozna bistva, še manj resnice;
·
ljubezen, ker se mu ne sanja, kje jo najti;
·
preobrazbo (stilno, umsko, energetsko …) zaradi lastnega nezadovoljstva …
Ali preprosteje – reven bi imel bogatega, grdi lepega, nesrečen srečnega, stari mladega, šibki močnega, neljubeči ljubečega, ustrahovani neustrašnega …
Večina strumnih »osvajalcev« v medsebojnih odnosih išče le kompenzacijo ali nadomestilo za nekaj, česar sama »nima«.
A boga mi, tako to ne deluje in ne bo delovalo do konca veka vekov amen!
Tistih nekaj svetlih in redkih, ki vse to ima (
Ej ti šment, le kje so vse to našli?)
pa se tej kompenzacijski dirki nasmiha in na daleč umika, saj ima svojo formulo in orodje, kjer pač ni potrebe uporabiti druge osebe za dosego »cilja«.
Ciljna skupina večine »dirkačev« za zadovoljujočimi odnosi pa je, kakorkoli že obračamo, usmerjena v te, ki imajo to, česar sami »nimajo”.
Kako se izogniti neljubim odnosom, ki se končujejo prej, kot želimo? Če ne že v začetnem, pa v doglednem času.
Prvi pogoj je iskren pogovor s samim seboj, ob predpostavki, da »iskrenost« do sebe v resnici ni neznanka.
Pa tudi to ne zadostuje, če ne razumemo, da VSE, kar počnemo, počnemo zaradi sebe.
In še – če ne razumemo, da VSE to (kar mislimo, da bomo dobili od drugega) v resnici »ne obstaja«!
Drugi ni Bog, ki bo zapolnil v nas vso praznino in dal vse občutke, ki jih sami nimamo.
Ko spoznamo to iluzijo – se razsvetlimo – vsaj v smislu, da je Bog le en in le-ta vsekakor ni človek.
Ko »pogledamo« človeka, kaj vidimo?
Zagotovo ne veliko tega, kar nosi v sebi.
A človek lahko nosi v sebi marsikaj – morda z očmi drugega pravzaprav nič – in v njem ni prostora za kompenzacijo v tuzemeljskih sferah. Spoznal je, da mu je dano to, kar je drugemu »nedosegljivo«.
Kot je na primer »samo« potreba po druženju z razvitim, notranje uravnoteženim bitjem, pametnim in inteligentnim (prav to pa manjka večini). Takšno bitje se zaveda lastne ZAVESTI.
Prav takšen človek pa ne kompenzira. Nima potrebe. Hrepeni le po človeku, s katerim bi gradil višje in globlje in širše … v vse smeri. In bil pripravljen na potovanje v čim višje sfere – ki bi mu sam Bog bil priča.
Takšno »popotovanje« v življenju je smiselno, saj bo na koncu edini dokaz, da je človek zares živel. Spoznal večnost – razvito bitje z drugim bitjem – v obleki človeka.
Še bolje – s katerim je v tantričnem odnosu potoval skozi življenje in na koncu umrl v dvojnem krču – orgazmičnem in smrtnem. Kaj ni to povsem isti pojav? Dve stanji, dve besedi z istim pomenom.
Zato ni časa niti prostora za kompenzacijo v ljubezni.
Meni se
ljubi
ljubiti!
In nikakor
ne ljubi
za to stanje iskati nadomestil.
Pisarka Simona