Skip to content
V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom !
Pisarka Simona
NAKUP KNJIG – knjigarna
Predstavitev knjig
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 1. del …
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 2. del …
Tiskane knjige
Elektronske knjige
Blog
Video Galerija
Foto Galerija
Afirmacije
Pisarka Simona
NAKUP KNJIG – knjigarna
Predstavitev knjig
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 1. del …
ZADNJI MOŠKI IN PRVA ŽENSKA 2. del …
Tiskane knjige
Elektronske knjige
Blog
Video Galerija
Foto Galerija
Afirmacije
VSE O LJUBEZNI – 1. ZAKAJ SE ZALJUBIMO IN ZAKAJ NE (V. del)
12 decembra, 2017
Splošno
Skrajni čas je, da vas ponovno popeljem v razmislek o »zaljubljenostih«. Prav zaradi
zaljubljenosti
me je malo odneslo, ampak sem spet z vami.
Kakorkoli že … kako ljubezen prepoznati brez izkušnje o ljubezni?
Ljubezen se razkriva zgolj in samo skozi naše izkušnje, zato se ne da izreči čudežna definicija: »To je ljubezen!«
Ne more se je strpati v noben kalup, ne more se nanjo pokazati, je niti secirati, še manj analizirati.
Ljubezen lahko samo izkusimo
in skozi izkušnje odkrijemo
, kaj
Ona
pravzaprav JE.
Izkusiti izkušnjo ljubezni? Hm!
Da vas ne bom preveč zmedla, ne bom govorila o izkušnjah, ki so že zapisane v naši zavesti/duši/
akaši
in se »selijo« z nami skozi mnoge inkarnacije. Te izkušnje so ob ponovnem rojstvu tako začasno potisnjene v pozabo – v zabrisan spomin.
Govorila bom o življenju zdaj in tukaj …
Vsi se rodimo – začnemo novo življenje – čisti in nedolžni
. Sposobni, da ljubimo in da smo ljubljeni. Vsako dete je ob rojstvu izpolnjeno z ljubeznijo, ni potrebe da se mu pojasnjuje, kaj je to ljubezen.
Problem je v tem, da starša ne poznata ljubezni.
OSHO – eden najbolj znanih in provokativnih duhovnih učiteljev in mistikov našega časa – pravi: »Nobeno dete ne dobi starše, kakršne si zasluži – noben otrok nikoli ne dobi starše, ki jih zasluži. Takšni starši preprosto ne obstajajo na tem svetu. Do trenutka, ko sami postanejo starši tudi ti otroci izgubijo sposobnost, da ljubijo.«
Otrok se rodi kot ljubezen – ustvarjen je iz ljubezni – a starši mu te ljubezni ne zmorejo dati in to vse
zaradi lastnih težav. Tudi sami niso bili ljubljeni, kot bi to zaslužili. Začaran krog obnašanja do otrok ostaja – žaljiv in nespoštljiv.
Ker starši ne slutijo, kaj je ljubezen, so prisotni dominacija, posesivnost,
ljubosumje in mnogi drugi strupi, ki
uniču
jejo
ljubezen.
Ljubezen je krhki cvet, ki ga je potrebno varovati, krepiti, zalivati; šele potem dobi svojo moč.
Tudi otrokova
ljubezen
je zelo
krhka. Samo
pomislite, kako
je otrok nemočen. Nemogoče je, da bi preživel brez nege odrasle osebe. Umrl bi – in to se zgodi tudi z ljubeznijo, če se nanjo ne pogleda z “ljubeznijo”.
Starši ne morejo ljubiti (vsaj ne z ljubeznijo, kot jo imam v mislih), ker ne vedo, kaj je ljubezen. To ne pomeni, da so
za to odgovorni – tudi oni so žrtve, kot njihovi starši in tako vse nazaj …
Če se vrnemo v čas Adama in Eve in samega Boga izgleda, da
ni
ti
sam Bog oče ni spoštoval Adama in Eve.
Že na samem začetku jima je ukazoval: “Naredi to!” i
n “Ne delaj tega!”
Delal je neumnosti, kot vsi starši. “Ne jejte sad
eže iz tega drevesa!” Ko
je Adam pojedel
sadje iz “prepovedanega” drevesa
, se je Bog o
če tako razjezil, da je
Adama in Evo izgnal iz raja.
Ta trenutek izgnanstva je prisoten v vsaki družini. Starši pretijo, da bodo otroka nagnali. “Če ne poslušaš, če se ne obnašaš lepo, te bomo prepustili/
zapustili/ti pretili ali izgnali
.” Otrok je prestrašen. Kam se naj obrne v tem divjem svetu?
Tako
otrok začne
skle
pati
kompromise in se obnašati, kot se od njega pričakuje
. P
ostane prebrisan in začne manipulirati. Ne želi se smejati, a če želi pri staršu kaj doseči, se bo smejal. Na sporedu je politika – vpeljan je v osnove politike.
Otrok začne g
loboko v sebi
sovražiti starše, ker ga ne spoštujejo. Postane
za
frustriran
, ker ga ne ljubijo takšnega kot je. Od njega se pričakuje, da naredi določene stvari, ker če jih bo
naredil, samo potem
bo ljubljen.
Ljubezen postavlja pogoje. Ko bo vedenje pristojno, šele takrat bo prejel starševsko ljubezen. S tem, ko se otroka priuči pristojnosti
, otrok
izg
ubi
verodostojnost. Izgubi občutek za notranje vrednote. Izgubi samospoštovanje in se počasi začne počutiti krivega.
Takrat se otrok vpraša: “Pa kaj so to v resnici moji starši? Morda so me posvojili. Morda me samo slepijo, ker tukaj ni nobene ljubezni.”
Na tisoč in en način otrok vidi v očeh svojih staršev mržnjo.
O
dvratno mržnjo na njihovem licu in vse to zaradi takšnih malenkosti, da ne razume, kako so lahko te malenkosti izzvale takšno količino besa. Ne more verjeti! Ampak mora se predati in to sprejeti za
neobhodno. Malo po malo in njegova sposobnost, da ljubi bo ubita.
Ljubezen pa raste edino v ljubezni. Ljubezni je potrebno okolje izpolnjeno z ljubeznijo – to je nekaj najbolj osnovnega in kar si je vredno zapomniti.
Če mama in oče nudita otroku okolje izpolnjeno z ljubeznijo in če drug drugemu ponujata ljubezen, bo tudi otrok kot bitje izpolnjen z ljubeznijo. Takrat ne bo potrebno vprašanje: “Kaj je to ljubezen?” To se bo vedelo že od samega začetka.
Na žalost pa se to ne dogaja. Otroci se obnašajo po vzoru svojih staršev – pridigajo in se prepirajo.
Starši zanemarijo dejstvo, da se vzgaja z vzgledom in ne z besedo.
Zato je dovolj, da pogledamo sebe. Če ste ženska se opazujte – ali je možno, da se obnašate kot vaša mama? Opazuj
te sebe, ko ste s fantom ali soprogom: Kaj delate? Se obnašate po nekem vzorcu?
Če ste moški obrnite pozornost nase: K
aj delate? Ali se ne obnašate kot vaš
oče? Ali ne počnete podobne nesmisle, kot jih je
počel on?
Včasih ste bili vznemirjeni, ko ste opazovali svoje starše, kako ravnajo. Vprašajte se, če danes sami ne počnete podobno?
Ljudje ponavljamo, smo imitatorji. Če tega ne bomo prekinili, ne bomo nikoli ugotovili, kaj je ljubezen.
Zato vam ne morem dati definicije, kaj je ljubezen, ker ne obstaja. Ni viden pojav.
Lahko jo samo izkusite
.
Za začetek je
dobro, da se znebimo glasov svojih staršev – da se osvobodimo programa, ki ga nosimo v sebi. Treba ga je izbrisati. Ko se izvržejo glasovi staršev iz notranjega
bitja, se lahko pojavi občutek svobode.
Če v tem uspemo, začutimo do
staršev
globoko sočutje,
kar v nasprotnem primeru ne zmoremo.
V nasprotnem primeru ostane v nas
do
staršev prezir. Le
kako jih ne bi prezirali, če so n
as tako prizadeli
?
Se
veda
niso vedeli, da so otroka
tako prizadeli – želeli so le dobro,
želeli
so narediti vse za
dobro otroka.
Niti oni sami ne poznajo radosti.
Tudi oni so samo “roboti”, pa če to vedo ali ne! Namerno ali nenamerno so ustvarili okolje, v katerem bodo njihovi otroci slej kot prej postali “roboti”.
Če želite postati človeško bitje in ne človek brez lastne zavesti, se je
potrebno znebiti glasov in pogledov svojih staršev. A to ni tako preprosto. To je pravzaprav delo za vsak dan. Postati morate pozorni, ko je beseda o vašem obnašanju. Postati pozorni, ko se v vas oglasi vaša mama ali oče – prekinite in se umaknite od njiju.
Na primer
vaš fant gleda s sijajem v očeh drugo žensko. Opazujte sedaj svojo reakcijo. Ali reagirate kot vaša mama, če bi vaš oče s sijajem v očeh
gledal drugo žensko?
Naredite nekaj povsem drugače, nekaj kar vaši mami ne bi
padlo na pamet.
Naredit
e
nekaj novega!
Č
e ne, boste samo ponavljali isto zgodbo in nikoli ne boste izvedeli, kaj je ljubezen.
Naredite nekaj, kar bi bilo vašemu očetu nepojmljivo. Prav o teh novostih se je treba spraševati.
Lahko se zgodi, da postane ta “novost” del vašega bitja. Lahko se zgodi, da boste spoznali “novo” izkušnjo ljubezni in
občutenje
, da vas ljubezen izpolnjuje.
Lahko se zgodi marsikaj, kar bi lahko imelo “okus”
po ljubezni.
Pisarka Simona