LJUBOZAUPJE

Ljuba in Ljubo!
Z besedami se rada igram! Tudi tako, da kreiram povsem nove – oziroma takšne, ki jih ne najdete v nobenem slovarju.

LJUBOZAUPJE!

Od kod mi ta ideja? In kaj bi ta beseda sploh pomenila?

Včeraj sem poslušala seminar Adriana P. Kezele in še posebej našpičila ušesa ob na videz neopazni omembi besede LJUBOŽIVA.

*

(Mimogrede – ogled tega zanimivega spletnega seminarja z naslovom: 
Razdvajanje svjetova: 5 godina poslije 

Opis: duhovna vizija vremena koje dolazi – 
si lahko ogledate na povezavi: http://events.genndi.com/r/3/0/replay/169105139238461329/8ecfdb1a15/0/17912117)


*

Kako tudi ne bi postala pozorna? Ko začne teči beseda o ljubezni, sem takoj zraven. J

Primerjalno – v hrvaškem jeziku je beseda za ljubosumje LJUBOMORA. Ljubosumje je nekaj, kar ljubezen ubija in predstavlja nočno moro vsakega človeka, ki dopusti, da vstopi v njegovo življenje.

»Novi« hrvaški izraz LJUBOŽIVA že sam po sebi pove, da je to nekaj, kar ljubi »živo« – življenje/živost/živahnost.

In kaj imamo Slovenci? Kaj lahko ponudimo tej »navihani« protipomenki?

*

LJUBOSUMJE = LJUBO + SUM + JE

Ljubo sumi na vsakem koraku. Zalezuje svojo Ljubo in ji ne pusti dihati. Rad bi vedel, kaj je počela in to vsak trenutek, ko nista bila skupaj. Diha ji za ovratnik in izprašuje, kontrolira in ob enem trpi kot ‘Kristus na križu’.

Ljubo si želi, da bi imel vse pod nadzorom. A ubogi revež niti ne ve, da ne more nadzorovati NIKOGAR – RAZEN SEBE in še tega ne zmore.

Ljubi Ljubo, če bi ljubil svojo Ljubo, bi ji dal krila in vso svobodo tega sveta.

In veš kaj Ljubo? Če bi to naredil – takrat bi tvoja Ljuba začela tekati za teboj.

Naenkrat bi si želela, da ti zaupa, kaj vse zanimivega in vznemirljivega se ji dogaja in nasploh bi bila zelo sproščena in vesela.

Prepričana sem, da bi ti kar tako – mimogrede – od same ljube sreče skočila v naročje in si zaželela nežnosti.

Zatorej ljubi Ljubo, če resnično ljubiš svojo Ljubo, jo ljubi na ZAUP.

Dovoli ji, da ostane, to kar Ljuba JE!

Ne bodi sumničav in poln nepotrebnih sumov. Ljuba je svobodna, kot si svoboden ti. Daj ji krila, da bo lahko vedno znova priletela nazaj v tvoj objem.

Skupaj sta zato, ker si Ljuba želi, da bi delila s teboj svojo ljubezen. Morda še komu, razen tebi. Morda si želi, da čez ograjo poklepeta s prijaznim sosedom ali odide na sprehod s prijateljem iz otroštva ali pa obišče sodelavca, ki jo je povabil na zabavo. Odide … na kakšno potovanje, ki bi jo za dlje časa poneslo nekam drugam.

Medtem ljubi Ljubo, pa boš lahko v miru spil kavo/pivo, J prebral do konca knjigo/pogledal tekmo J ali poklical svojo bivšo Ljubo in jo povprašal, kako ji gre.

Morda se boš z njo celo zaklepetal in ugotovil, kakšen norec si bil, da si jo izgubil … In to samo zato, ker si bil tako sumničav.

Morda … samo morda pa boš naredil nekaj, kar še nikoli nisi in ti bo celo všeč! 

Na primer odšel na raziskovanje, kaj vse bi ljubezen – poleg te, ki jo že poznaš – še lahko bila!
*

Evo! Namesto:
»Ljubo sum je!«,


lahko pravilno in z največjim mirom v srcu rečeš:

»Ljubo zaup je!«



LJUBOZAUPJE

Pa pojdimo naprej – praznikom nasproti

z zaupanjem v življenje – z roko v roki – in z »živo« ljubeznijo!

Pisarka Simona

Pripis:
Alternative, ki so mi še padle na misel, so:
LJUBOŽIVOST, LJUBOŽAROVITOST, LJUBOVERVA …
Zanimivo bi bilo ‘slišati’ še vaše ideje!