V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom !
Če je ta človek politik, ki ni izpolnil svojih predvolilnih obljub, ne bomo niti preveč začudeni.Če je to naš delodajalec, nam zadeva lahko za dlje časa obleži v “želodcu”.Če pa je to nekdo, ki smo mu neomajno zaupali, spoštovali in nanj gledali z občudovanjem, predanostjo in ljubeznijo … no, v tem primeru, pa so občutki lahko že zelo boleči.V mislih imam ljudi, ki jih vzljubimo kot partnerje, duhovne učitelje, naravne zdravitelje, guruje … ipd.Takrat preprosto občutimo razočaranje. Raz-očarani smo. Čar je minil, ko smo ugotovili, da smo nekoga kovali v “nebesa”, a on/-a je le povsem običajen človek.Pozor! Njegova osebnost je tista, ki je običajna. Ne pa tudi Duša – zavest – tisto “nekaj”, kar je izza osebnosti.In če se ponovno obrnemo vase ter dopustimo vsem, ki smo jih tako “oboževali”, da ostanejo to, kar pač so, bomo ugotovili, da nosimo v sebi nekaj ali nekoga, ki pa nas zagotovo ne bo nikoli razočaral.To je naša Duša. Le-ta nas ne more raz-OČARATI. Lahko nas le očara, če le zmoremo najti dovolj miru in časa, da se ji posvetimo. In POSVETILA nam bo nazaj.Postoj draga bralka ali bralec in se vprašaj, ali je možno, da nosiš v sebi nekoga, ki te ima in te bo vedno imel najraje na celem svetu. In to še ni vse. Tvoja Duša te pozna bolje kot kdorkoli drug iz tega sveta in prav zato ji lahko neomajno zaupaš.Hja, tudi sama sem dolgo pomišljala, ali bi to bilo sploh mogoče, da “živi” v meni nekdo, ki me nikoli ne bo zapustil in ki me bo ljubil ne glede na vse neumnosti, ki jih bom medtem počela.
Pa me poglej danes?