ŠE ENO VESOLJE

Pravijo …, da je vesolje neskončno in da obstaja neskončno število vzporednih vesolj … Pravijo …

Morda JE eno teh zelo skrivnostnih vesolj VESOLJE, v katerega pogledu se lahko naključno znajdemo in najdemo.

Hitečim in begajočim očem so ta vesolja prikrita, ker si časa za vpogled v globino ne vzamejo niti za tren.

A po navadi je dovolj samo en pogled v ocean, ki vas posrka vase kot vrtinec.

Potopljeni, se znajdete v neskončnem tresljaju, pa čeprav samo za delček trenutka.

Zato pa pravijo, da obstajajo oči, katerih pogleda zlepa ne pozabite. Dobesedno ostanete ujeti v vesolju drugega pogleda.

Ob tem vas v stotinki sekunde prežarči, postane nekaj tako domače, toplo in ljubeče, da vas začudenje in zaneseno stanje ne zapustita še lep čas.

Oblije vas nezavedno spoznanje, da ste v tem vesolju nekoč že obstajali, bili del te stvarnosti … enkrat, morda večkrat. Del tega vesolja, najdenega v poblisku oči.

V trenutku se zaiskri tisoče sonc, da pogled celo umaknete pred zaslepljujočim iskrenjem.

In začutite: »Tu sem že bil/a.«

Bil/a del tega vesolja v tem človeku. Občutek, kot vtisek poneseš naprej, s seboj …

Kasneje se vprašaš: »Le kaj je to bilo?«


»Kaj sem v resnici videl v očeh tega človeka?«

»SEBE za kratki delček večnosti?«

Pozornost ujeta v mrežo vesolja.

»Da, poznam te! Vem, da si me spoznal tudi ti.«

»In glej! Ponovno sva skupaj.«

»Tukaj! In zdaj!«

»Povezana v ENO vesolje!« 

Seveda! To se je že zgodilo …


Pisarka Simona @ Simon