Draga Erika, HVALA za komentar. Vsakega sem vesela. Tokrat sem se resnično zamislila nad zapisanim in te tudi začutila. Bom pisala o resnici, o svojem pogledu nanjo … ker tudi meni šteje samo RESNICA, pa kakršnakoli že je. Drugega dela tvojega komentarja nisem najbolje razumela, ker je zelo oseben. Najverjetneje se ti dogaja nekaj posebnega. Ampak vedi, NI NAKLJUČIJ …
Draga Simona, nekaj tvojih blogov nisem komentirala, ceprav sem jih prebrala. Sem v stanju, ko mi ne gre, nekaj se doigaja z menoj. Ne vem, dobro, ce bom prisli resnici do dna. Neskomcno si zelim spoznati nekaj, in ne pridem do bistva. Hocem izvedeti, kdaj se zavc elo in s kakim namenom. Zakaj imam to zeljo, se sama ne vem, pa verjetno sem ze od nekdaj taka, da hocem samo resnico. Pa kaj je resnica, a je ta tudi relativna, daj razlozi mi, napisi nekaj o tem. zakaj hocem vedno izvedeti resnico, ali je to, da nocem ziveti v neki lazi in utopijo, ali je to povezano z mojim misljenjem, ko tako rada povem vse po pravici. Nikoli, prav nikoli se nocem zlagati, to mi je mucno. Draga Simona, raje zvem resnico, kot da zivim v negotovosti. Rada te prebiram in se popolnoma strinjam s teboj, vedno bolj, ko analiziram o vsem kar se mi dogaja, ne morem verjeti, da je tako. Poglej Simona, je nek priimek, ki si ga je neka moja ljubljena oseba vzela, kot psevdonim, po nakljucju, cisto slucajno, so se odvijali dogodki in celo teme na isto zadevo, kot je povezano s tem priimkom. In glej ga zlomka, ta clovek se pise z istim priimkom, ki pa je zelo, zelo redek v Sloveniji. Pa lahko noc!