… v mesec obilja, ki z nami koketira na resnično najbolj »naraven« način.

Spogleduje se skozi svetlobo Sonca in kaže na tiste barve, ki so z njim skladne brez posebnega truda in blišča.

Drobno cvetje v sozvočju z energijo Sonca kuka s svojo nežnostjo in krhkostjo nasproti pomladni preobrazbi. In to, še preden bodo ozelenela drevesa in se bodo razbohotili v zeleno preprogo okoliški travniki.

Kako se ne bi človek v hipu zaljubil, zroč v mesečino, ki v sebi že nosi obljubo jasnine jutra, ko se bodo prvi sončni žarki poigrali z barvo trobentic in narcis, vijolic in rožnatimi popki marelic. Prvim znanilcem, da bo letos sadja v izobilju.

Hvaležnost v trenutku poseje še več izobilja in še več ljubezni.

Tako se mi res ni težko vsak mesec marec ponovno zaljubiti v svetlobo barv in esenco, ki jo oddajajo nežni cvetovi iz narave.

Brez kakršnih koli reklam, oglaševanj in vsiljevanj o pravilnosti oblike, načina ali vrste, iz katere so vzklili.

Takšni, kot so že sami po sebi, so največja obljuba ljubezni, 

ki se razcveta vse do tja, kjer je sreča doma.

Pisarka Simona&Simon