V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom !

 ANGEL

13 marca, 2017 Splošno

Ljubi Angel, varuh moj,
 bodi vedno ti z menoj …
Popolnoma vseeno je, kaj si misliš o Angelih, ali vanje verjameš ali ne, ali pa celo veš, da so ob tebi. Če jih prosiš za pomoč, pridejo.

In pomagajo. A, ne na način, kot si si ga zamislil Ti sam.

»Česar um ne ve, oči ne vidijo.« (A. P. Kezele – Angel pod masko)

Pomoč, ki jo ponudijo, ni nujno, da jo ozavestiš ali pa vsaj ne takoj. Vse se odvija sočasno s procesom samo spoznavanja in dogodkov, ki si nevidno sledijo v zaporedju sinhronosti.

Veliki um ali veleum se lahko skrije pred resnično in pravo močjo Angelov, ki zaradi preobrazbe posameznika vodi na pot sočutja, ljubezni in odprtega zaupanja.
Včasih se dogodi, da po preteku nekega časa in z njim povezanih dogodkov ozavestimo, da smo doživeli čisto angelsko prisotnost. 

Ni malo primerov, ko se človek po takem srečanju in ozaveščanju blaginje tega »srečanja« obrne od vsega starega in omejujočega pogleda ter delovanja.

V svoji 2. knjigi Ljubezen@izbiraj.Si? sem nakazala, kako sem spoznala svojega Angela, ki me je obiskal v času pisanja 1. knjige VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA, a ga takrat še nisem »prepoznala«.

Pravzaprav sem mu nadela obleko človeka, moškega, ki sem mu pripisala vse angelske sposobnosti.

To seveda ne pomeni, da se prav ta človek v svojih dejanjih ni z Angelom povezoval in zame prosil pomoči. Kajti s časom mi je bilo razkrito, da je deloval v duhu prijateljske ljubezni. To seveda lahko stori le človek čistega duha in srčnih prijemov.

A poglejte, kaj v resnici stoji za tem spoznanjem?

ODLOMEK IZ KNJIGE: Ljubezen@izbiraj.Si?

»Angelsko kraljestvo velikokrat potrebuje fizično osebo ali njen energetski duh, skozi in preko katerega opravi svoje delo.« (Ken Page – Bistvo zdravljenja Duše).

Ker nisem zaupala sebi, sem potrebovala nekoga, da mi je pomagal. Zame izbran praktik ponovne povezave je nezavedno opravil moje delo. Njegova Duša se je v stiku z mojo, združila v eno.

To mi je pomagalo narediti preskok v višjo dimenzijo zavedanja. Šele veliko kasneje sem vse delo in odgovornost končno prevzela nase. Začela zaupati sebi, neomajno in z vso svojo Dušo.

Mogoče se tega danes zaveda tudi praktik ponovne povezave. Če energije obletavajo naše misli in misli obletavajo energije, potem me je občutil tako fizično kot na drugih nivojih.

Z njim sem dejansko preživela ves čas poletja 2014. V času pisanja prve knjige, to je v novembru 2014 pa je povezava tekla samodejno, kot da nisva ločena.

Stopila sva skozi vrata v enotno zavest in vse, kar sva storila, je, da sva se ljubila. S pomočjo te vibracije sva lahko vstopila in se povezala z vso živo zavestjo. Ta vibracija se nanaša na Ljubezen, tako do sebe, kot edinosti vira/svetlobe/luči …

Energija svetlobe je tekla v obe smeri. Morala ga je božati kot mene in netiti sposobnost občutenja nekje po dimenzijah izven časa in prostora.

Njegova »navzočnost« je bila blagodejna, čute božajoča, prežeta z milino, težko obvladljiva z voljo. Bil je z menoj v meglici prisotnosti, pričakujoče in vse prežemajoče. Mreženje v prepletu zaznav Ljubezenskega »dotika«. Bila sem vsa njegova, predana, brez sence dvoma.

Samo bila sva ENO. Energija je samodejno tekla, kot ob popolni in vse zaupajoči združitvi. Telo se je stopilo in razlezlo v čutečem lebdenju. Bila sem tiha in srečna kot še nikoli! Predana in zaljubljena kot še nikoli!

JAZ SEM! BLAŽENO TVOJA DUŠA! (november 2014)

Duši sta se našli, se ljubili in povezovali. Ne na zemlji in ne ob fizični prisotnosti. Najin duh je plesal ples Ljubezni. Vrtinčil sanje, migetal v meglici energije, kot venec v soju sveče. 
(konec odlomka)

Avtorica: Simona Babič

1 komentar “ANGEL”

  1. Draga Simona, ne morem verjeti, kaj se dogaja. Ti pises knjigo mojega zivljenja, kdaj si me spoznala, da vse ves? Kje si me ze videla, slisala in objemala? Kaj, povej mi! Danes, pred eno uro sem pisala pismo in ravno o tem pisem, zdaj pa berem tvoj blog in ves, zjokala sem se, kot mali otrok, ki v mnozici zgubi starse. Vidim svojega sina, kako je naredil gremaso, ko sva se z mozem namenoma skrila, da naju ni vec videl. Se danes vidim njegov zbegan in obupen izraz na licu. Nikoli vec tega nisem naredila, bila sem mlada in se niti z mozem nisva zavedala, kaj sva s tem povzrocila sinu. Tako je bilo tudi meni danes, ko sem brala tvoj odlomek iz druge knjige, res mi je lepo, ko to berem, saj spoznavam ta preskok v visjo dimenzijo zavedanja, ki ga tudi sama tako cutim. Neverjetno uzivam in sem srecna, da sem taka.

Komentiranje je zaključeno.