ZAVESTNI POGOVOR

Zvesto sledi svoji resnici. Če je še tako težko, govori resnico.

Nikoli ne potvarjaj, ne laži, ne olepšuj in ne prirejaj.

Vem! Včasih pomisliš, da boš s tem koga prizadel. Se pred kom osmešil. Koga užalil, razjezil, razburil … Pa kaj ti bo vse to, če ne moreš govoriti svoje resnice.

Ni ga čez Tvojo resnico!
Če hočeš živeti v sebi V MIRU, govori SVOJO RESNICO.
Seveda pred tem razmisli. Razmisli zelo dobro, kaj JE tvoja resnica in jo potem spremljaj, zagovarjaj, razvijaj …
Tako boš imel najlepše dneve, najbolj miren spanec in do konca čisto vest. Čisto vest pred samim seboj. Samo to pa šteje.
Ti si tisti, ki živiš najprej sam s seboj in tebi mora biti v svoji koži lepo.
Najbolj se približaš svoji resnici, če poslušaš, kaj se v tebi intuitivno ali nezavedno pojavlja.

To je tisto, kar najprej pomisliš. Tisto, ob čemer se dobro počutiš in ti ni treba, da ko to resnico poveš, igrati nobene »vloge«, zato da bodo drugi s teboj zadovoljni.

Saj veš, drugi s teboj ne bodo nikoli popolnoma zadovoljni. Vedno se bo našlo nekaj, kar bi želeli spremeniti.
Zato le sledi svojim intuitivnim pobliskom, ki se bodo pojavljali v tebi. Četudi bo to nekaj, ko na kaj podobnega še nikoli nisi niti pomislil.  

To si Ti! In kar Ti si, SI!
*
Posameznik mora biti zelo čuječ ali buden, kajti drugo desetletje drugega tisočletja je čas večjega duhovnega prebujanja.
Lagodno življenje se zamenjuje za finančno težje. Dogaja se družbeni razkroj. Ni potrebe, da si pred tem zatiskamo oči.

Ampak, če je VSE za nekaj dobro, potem bomo tudi v tem procesu slej kot prej odkrili, kje bomo zaradi tega napredovali?

Morda nam to ni všeč, vendar so to za nas novi izzivi za večje zavedanje naših mnogih »novih« sposobnosti in zaznav.
Ko nimamo težav, problemov, stisk …, se nahajamo v coni udobja.

Ko imamo probleme, takrat nas le-ti prisilijo, da jih ozavestimo in s tem že sprožimo proces odkrivanja svojih številnih, še neodkritih sposobnosti.
Sicer smo jih vedno imeli, a nam jih ni bilo treba uporabiti. Ozavestiti.
Vsakega izmed nas pa čaka odločitev:
»Ali bomo sprejeli to globljo duhovnost?«
»Ali se bomo zatekli v svet strahu in prerokovanja?«
Gre za preizkušnjo poguma in tudi praktičnosti naše iznajdljivosti ali žilice za raziskovanje samega sebe in s tem svojih številnih danosti ali sposobnosti.
Če ne znate odgovora stresti iz rokava, vam namigujem: »Edini način, da preživimo težavne preizkušnje, je, da ZAŽIVIMO drugače.«
Skupno nam je le, da se vsak od nas mora odločati sam zase, po kateri poti bo šel!
Zavestno se mora pogovoriti s seboj.

Ali bo šel po poti strahu? 
Ali po poti ljubezni?

Pisarka Simona&Simon