VRATA SO ODPRTA

6 novembra, 2016 Splošno

Vrata: Odločiti se moram.

Če jih odprem, bom uvidela, kaj me čaka za njimi.

Če jih pustim zaprta, bom ostala v kletki z njim.

Rekel je: »Vrata so odprta!«

Še danes ne vem, kdo mi jih je pokazal.

Mogoče moj Angel varuh.

In mi namignil, da je odločitev moja.

Kako že je bilo na začetku?

»Sej vame ljubezen!«

In sem vzklila.

Postala sem vsa predana in vodljiva. Zaupala sem brezglavo.

To dela hrepenenje. Tisto, ki nima nobene zveze z razumom.

Z lahkoto sem se odločala.

Pravzaprav mi niti to ni bilo več potrebno. Ker je vse odločil in izbral zame On. Moji možgani so omrtveli.

Greva na dopust tja, obiščiva one, ne delajva tega, začiniva dan s tem, odpeljiva med smeti, večerjala bova tukaj, zasluživa si to, ne nasedaj njej, ne išči izgubljeno, ne moleduj me, ti ni jasno, dovolj glasno …

V nedogled. Capljala. Kimala. Gledala v nekaj.

Zapuščala sebe. Lovila njega. Iz pete vlekla trnje.

In kljub temu lebdela v prepričanju: »On je ljubezen mojega Življenja!«

Dokler nekega dne ni oznanil, da o vsem skupaj ne ve nič. Ljubezni ni. Še manj prijateljstvo.

Utvara, to je vse, kar imam, je bil že zelo prepričljiv.

Torej! Kje sem ostala? Zaostala v tekanju za njim? Ne vem več.

Je bolelo zelo?

Drobili so se.

Koščki stekla pod mojimi bosimi nogami.

Lahko srce krvavi? Ne more. Vedno je polno krvi. Nekaj kapljic več ali manj. Komu mar?

Jutri bom odprla vrata!

Danes si moram zaceliti podplate.

Da bom lahko jutri stopila skozi vrata. S svojimi nogami.

Besede z jezika bodo segle le do ušes.

Izmila si bom pesek iz oči.

Težo bremena bom pustila za vrati. Tistimi, ki jih bom za sabo zaprla.

Obdržala bom le ljubezen v srcu.

– odlomek iz knjige VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA

Avtorica: Simona Babič
Fotografija: Simona Babič (Murter – Betina, 2014)