SEM GOSPODAR

29 oktobra, 2016 Splošno

Pogled usmerim proti zvezdam in se vprašam: »Sem gospodar svoje zavesti?«

Vprašanje je na mestu. Minevata dobri dve leti, odkar sem se začela intenzivno ukvarjati z vedenjem v sebi in nagovorom svoji Duši.

Ne morem izraziti dovolj hvaležnosti, da sem usmerila svoj pogled na drugačno, novo pot. Pot velikih sprememb in spoznanj.

Prav danes sem v večjem krogu ljudi ozavestila, do kod sem že prišla. Že kar nekaj časa ne obiskujem več delavnic za osebno rast, kot sem to počela na samem začetku. Le zakaj sem prav to in kaj sem na njej spoznala?

Prva misel, ki se mi je ob tem porodila, je, da je skrajni čas, da se pohvalim, da si čestitam, da se celo nagradim, da sem prešla … te svoje viharje, bolečine, pogubne misli, vzorce …. Kot da sem v dveh letih naredila veliko več kot pred tem v dvajsetih. Ozavestila sem svoj izjemni napredek.

Z vsakim sem se lahko povezala, ga objela in izražala zgolj energijo ljubezni. Kot empatik, v drugih zaznavam čustva in s tem predvidevanjem misli drugih. Ob tem se zavedam, da vsak nosi v sebi čisti izvir Ljubezni in v veselje mi je, če mi v drugem uspe prižgati iskrico svetlobe.

Morda je prav to moje poslanstvo …, ker sem bila sama v prvi vrsti »ozdravljena« z besedo, poznam neverjeten učinek izgovorjenega. Vplivati na druge z besedo, njim pisano na kožo. Če sami v tem prepoznajo dodano vrednost, se bodo usmerili naprej po tej poti.

Kajti prav sama sem neizmerljivo hvaležna vsem, ki so se v teh dveh letih znašli pred mojim pragom, mi pomagali z besedo, me bodrili, spodbujali in videli v meni vse to, česar sama nisem prepoznavala in posledično priznavala.

***

Polagam vam na Srce in iz Srca: »Začutite se. Raziščite svoje največje bolečine. Prosite za pomoč. Vesolje, angele, vodnike in ljudi, ki jih začutite. Ob tem pa jim zaupajte. Dovolite si stopiti pred ljudi in se jim predajte. Obelodanite svoje stiske. Pomagali vam bodo po svojih močeh. In začnite z globokim prepričanjem, da je VSE TAKO KOT MORA BITI!

***

»Od kod ta nenavadni zvok?« Ko namreč to zapisujem, sedim na terasi in nad svojo streho sem pravkar zaslišala zvok, ki se približuje … Ko, je dovolj blizu zaznam, da me preletava jata gosi. Očitno se selijo, letijo na JUG. Prepoznam jih po glasu, čeprav jih ne vidim.

Hm, kako nenavadno. Kdaj sem bila temu nazadnje priča. Morda pred dvema letoma, ko sem se pripravljala, da se selim tudi sama na JUG za nedoločen čas. Napisala knjigo in se vrnila domov kot bi se ponovno rodila.

Takrat še slutila nisem, kaj vse me na tem popotovanju čaka. Danes seveda vem. Napisala sem svoj prvi roman, se prekalila skozi samoto in po domače »prežvečila« brezno bolečin in pogubnih misli. Predelala peklenske vzorce, ki sem jih vzela za svoje in obelodanila svojo resnico.

In se ponovno zamislim. Le kaj mi sporoča ta jata gosi? Da sem prišla tako daleč tudi zato, ker sem se povezala s pravimi ljudmi, ljudmi iz svojih vrst. Če se primerjam s temi pticami, bo to še kako držalo.

***

Pri letenju gosi čudovito sodelujejo, letijo v obliki črke »V«, kar jim omogoči prečkati velike razdalje. V jati letijo hitreje, kot če bi letela vsaka zase. Ko se vodilna gos utrudi, spusti naprej drugo gos, ki ima več energije in je močnejša. Gosi iz ozadja z glasovi spodbujajo tiste spredaj, da obdržijo svojo hitrost. V jati ne skrbi vsaka zase, temveč si med seboj pomagajo, sodelujejo.

Kako poučno za človeka, mar ne?

Moja radovednost me je navedla, da sem še preverila, kaj pomeni »videnje« gosi«?

In sem prebrala: »To je zate čas velike sreče, zato bodi sprejemljiva in hvaležna za vse dobre stvari, ki prihajajo v tvoje življenje!«

Juhej! Kaj naj rečem? Res, da jih v temni noči nisem videla, sem pa jih zato zelo dobro slišala.

Sicer pa, če se prav spomnim, sem vsa prejeta sporočila zadnjih dveh let najprej slišala (od tu in tam in predvsem iz višin), preden so se udejanjila na zemlji.

***

Prisluhnite si in prisluhnilo vam bo vse stvarstvo! Povedalo vam bo KDO STE in KAM STE namenjeni!

Prosite in dano vam bo. Če to ni čudež?

Hvaležna Simonca