BIL SEM DIREKTOR (odlomek iz 2. knjige)

22 oktobra, 2016 Splošno

Bil sem direktor. Živel sem stresno, se razdajal, obremenjeval in si nalagal probleme, ki so se samo kopičili. Lepega dne sem se zlomil. Imel težko operacijo srca in zdravniki so mi dali najslabšo možno napoved. Povedano po domače, »ne boš se izlizal«.

S kupom zdravil sem bil prepuščen domači oskrbi. Čeprav sem bil pred tem močan moški, sem takrat oslabel na 40 kg telesne teže pri višini 190 cm. Na rokah so me nosili na stranišče, ker nisem več mogel hoditi.

Lepega dne sem se vprašal: »HOČEM ALI NOČEM?« Ko sem se pogledal, sem vedel, da bo treba nekaj storiti. Nekaj bo treba v kost in kožo spremeniti. Če ne, se bo odvilo po scenariju zdravniškega konzilija.

Ko sem se odločil, ko sem bil sveto prepričan, da HOČEM ozdraveti, sem naredil tisti samodejni premik v drugo smer. Najprej sem zavrgel vsa zdravila, ker sem bil prepričan, da mi še dodatno jemljejo moč.

Oprl sem se nase in si začel neomajno zaupati, da sem na pravi poti. Prepričanje, da HOČEM živeti kot zdrav človek, je telo sprejelo kot ukaz brez ugovora. Tako bo in pika.

Seveda se nič ne zgodi čez noč in spet nič samo po sebi. Korak po koraku, iz ure v uro, dan po dnevu, vztrajno in potrpežljivo in samo s svetim prepričanjem v svoje lastne moči, sem se zlizal. Z zaupanjem vase in s pomočjo narave.

Takoj ko sem zmogel, sem bil stiku z zemljo. Na začetku minuto na dan in vsaki dan malo po malo več. Najprej sem samo ležal na zemlji.

Kasneje sem vzel majhno motiko, se plazil po kolenih in krampal po zemlji. Poljubljal sem travo in zemljo, saj sem bil tako privezan nanjo. Začela mi je vračati moči.

Ko sem lahko stal na svojih nogah, sem začel saditi vso mogočo zelenjavo. Zamenjal sem direktorsko obleko, za obleko kmetovalca.

Danes svoje pridelke prodajam na tržnici in sem preprosto povedano srečen človek. Zdrav kot dren.

Poglej me! Se mi danes pri 100 kg še vidi, da sem bil enkrat že skoraj pod rušo?