SEM, KAR SEM!

5 septembra, 2016 Ljubezen, Meditacija, Splošno, Zavedanje

Kar začela sem s pisanjem spletnega dnevnika,
pa se sploh nisem predstavila!

SEM, KAR SEM!

Pa še meni sami je to včasih težko razumeti.

Presenetim se tam, kjer mislim, da se že poznam. Pa se zgodi nekaj, kar mi spet pove nekaj novega o meni sami.

In potem se čudim, kaj vse JAZ SEM, pa niti ne vem, da se VSE to skriva v meni.

Ko si sam sebi največje presenečenje, se imaš res čemu čuditi.

Sem spremenljivka, ki raziskuje, kaj vse občuti, komu pripada, koga najeda in koga razvaja.

Ob tem se ves čas učim in igram, predvsem s tistimi, ki jih izberem sama, čeprav se pustim tudi izbrati.

Kdo vse bo moj učitelj in učenec hkrati je vnaprej zastavljena uganka, ki jo rešujem sproti, vsak dan posebej.

Všeč mi je svoboda, zato težko shajam z ljudmi, ki me želijo omejevati. V čemerkoli in s čimerkoli.

Nekomu sem v breme, drugemu sem božji dar. Moja samosvojost mi ni v prid, zato sem mnogokrat nerazumljena. Zaradi tega je bilo nujno, da sem prenehala razmišljati, kaj si drugi mislijo o meni.

Še ena izmed mojih lastnosti mi ni v korist. Sem do obisti iskrena, vendar mi postaja jasno, da nasploh ljudje tega ne marajo. Ne marajo ogledal, ker jim ni všeč, kar vidijo v njih.

Tudi sama včasih otrpnem, ko ugotovim, kako me vidijo drugi. Vendar se mi tudi v tem pogledu slika jasni. Kajti, vsak vidi v drugem točno to, KAR SAM JE.

No, torej! Kaj naj porečem, da se poznam? Da in Ne. Edino, kar vem, JE, da mi je všeč to spreminjanje in raziskovanje, KDO VSE in KAJ VSE JAZ SEM.

Zato se ne slepim, da v resnici poznam koga drugega … niti partnerja, kaj šele otroka, starša, prijatelje … Vsak odnos zase gradim vsak dan znova, kajti zavedam se, da prav nič ni samo po sebi umevno.

Tudi drugi se spreminjajo. Danes vidijo tako, jutri tako.

Vsi vstajamo – padamo. Tipamo naprej – se umaknemo nazaj. Se opečemo – se zacelimo. Skočimo v zrak – pademo v luknjo. Grebemo po notranjosti – verjamemo zunanjosti. Se veselimo in krepimo – žalostimo in slabimo.

In če vse to počnemo sebi in s seboj, le kako bi lahko bili prepričani, da drugega poznamo.

Zato je vsako presojanje in obsojanje ali povzdigovanje in napihovanje samega sebe in drugih lari – fari.

Nisem jaz to, kar ti vidiš v meni in ti nisi to, kar jaz mislim, da ti si.

Pa smo spet tam! Opisati sebe ni lahko, pravzaprav je jalovo delo.

Zato bom ostala pri definicijah kdo jaz sem skromna in napisala samo to, da SEM ČLOVEK.

To je nekaj, kar zagotovo vem in povsem zadostuje. Saj so mi s tem lastne tudi vse človeške lastnosti.

Po fizionomiji sem ženska. Vendar vem tudi to, da se v vsakem skriva VSE. Torej je tudi v meni del moškega principa.

Kakorkoli … nisem takšna kot včeraj. Tudi jutri ne bom takšna, kot sem danes. Grem naprej, vsak dan malo dlje.

Rada se stapljam z naravo in obožujem živali. V neki točki imam rada tudi vse ljudi. Vendar pa posebej uživam v družbi podobno mislečih.

Od vsakega se kaj naučim, zato želim, da me hvaležnost nikoli ne zapusti.

Po Duši sem vesel, plešoče srečen človek in to je moj adut in moj magnet, kar me vedno znova med ljudmi povzdigne.

SIMONA BABIČ
(Duša Ljubezni)

P. S. :
Nora sem na sladoled Viennetta, okus čokolada, prelit z navadnim jogurtom in vročimi borovnicami … vem, ja! Za umret dobro 🙂