MOJCA

27 septembra, 2016 Splošno

Takole je bilo … Z Mojco sva se sprehajali po gozdu.

Najprej moram povedati, da je to velik in prostran gozd in da je tudi »moj«. Kako je to možno?

Tako in zato, ker sem v njem kot doma.

… ker sem v njem prehodila ali pretekla že na stotine kilometrov.

… ker je čudežen v več pogledih in ker bom lepega dne napisala knjigo o tem, kaj vse sem se v njem naučila, katere zgodbe mi pripoveduje in katere prastare resnice razkriva …, ki smo jih ljudje že davno pozabili, ker smo se od resnice dreves odtujili in iščemo tam, kjer praviloma ostajamo praznih rok …, gozd pa samo daje in v zameno ne zahteva prav veliko.

… ker mu lahko zaupam in razkrijem vse skrbi, strahove, pomisleke in mi bo vedno samo pomagal. In najboljše … vse skrivnosti bo obdržal tudi zase.

… ker imam v gozdu »samosvoje« poti, čudežna drevesa, drevesa moči, ljubezni, magičnih sporočil, posvetitve …, časovni portal dveh dreves … območje hrastov v paru … in posebne kotičke, štore, potok, »curlek«, jase … grmado vsem na očeh in tudi samo svojo … in vse to je čista resnica.

Zaradi spoštovanja ob vstopu v gozd vedno prosim, če me sprejme in ko odidem, izkažem hvaležnost za vse prejeto.

Samo najbližjim prijateljem pa razkrijem te poti, te skrivnosti in čudesa gozda. In to tedaj, ko začutim, da jih bodo prepoznali in občutili tudi sami.

Tako sem v »svoj« gozd povabila tudi Mojco, ki je intuitivno »prisluhnila« kaj drevesa sporočajo …, ki je sedela na mahu, pod hrastom, zamaknjeno strmela v praprot …, se uglasila s frekvencami gozda in pila njegovo energijo …, in dejansko prvič v življenju drevesa tudi objemala.

Mojca je ena izmed žensk, ki magično vplivajo tudi na moje čute ter učenje skozi igro … In vse, kar se NAMA dogaja, je možno le zato, ker sva druga z drugo ISKRENI do zadnjega kotička najinih duš.

Obelodanila je skrivnosti, ki jih je doživljala ob branju prve knjige VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA in komaj čaka, da bo lahko brala tudi mojo 2. knjigo.

V nekem trenutku mi reče: » Všeč mi je bilo, ko si na spletu objavila pismo svoje prijateljice Edde, ki je kupila dva BON-a za 2. knjigo.

Napiši še pismo, kot bi ga napisala JAZ tebi. Ti pišeš … ti boš znala napisati in uporabiti tiste prave besede.«

Ob povedanem sem se zasmejala in od veselja zapela v svoji duši.

Kako prisrčna gesta, sem si mislila in se prestavila v čas, kot da ji pismo ŽE PIŠEM …

… v njem sem se zahvaljevala življenju, da sem jo srečala, jo imela priložnost spoznati, si izmenjevati izkušnje in rasti …,

da JE čudovita in iskrena oseba …,

da JE njena bit svetla in sončna …,

da z njo žari in osvetljuje tudi mojo …,

da JE v mojih očeh bitje, ki velikodušno deli svoje znanje in drugim pomaga ljubeče in sočutno …,

in se na koncu zahvalila, ker JE dobesedno PRVA zakupila BON za mojo 2. knjigo …

Ob teh mislih me je preplavil občutek tistega, prvobitnega vznemirjenja, ki izvira globoko iz drobovja …

»Ampak Mojca, povej mi vsaj, kako naj pismo naslovim in kako zaključim. Na vsak način potrebujem nekaj samo tvojih besed …«, sem jo prosila.

In Mojca je začela razmišljati. » hm … napiši, napiši naslov …

POZDRAVLJENA MOJA SIMONCA! … in pismo zaključi z besedami …

TVOJA PRIJATELJICA MOJCA!«

»Hm. Mojca to bom storila! Res zanimiva in svojevrstna ideja!«, sem odgovorila.

»Z drugimi bom podelila utrinke najinega druženja in s tem osvetlila moči iskrenega prijateljstva.«

…

HVALEŽNA Pisarka Simona&Simon

P. S.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi vsem, ki ste prav tako že zakupili BON za mojo 2. knjigo.

Veliko vas je …, v glavnem takih, ki ste se že srečali z mojo 1. knjigo …

Ob enem vabim tudi druge, ki niste brali moje 1. knjige, pa ste skozi objave na spletu začutili, da vam je všeč stil mojega pisanja …, teme, ki se jih dotikam …, namen mojega pisanja … katerega rdeča nit JE LJUBEZEN! Vedno in povsod.

Za naročilo BON-a mi lahko pišete na e-mail:

ponovno.simona@gmail.com

ALI

na FB profil zasebna sporočila:

Pisarka Simona