V ljubezni nisi doma, dokler ljubezen ni tvoj dom!

26.08.2016Splošno

Polet brez konca


POLET BREZ KONCA
MOJ metulj pogleda dva ima,
z enim me je v svet poslal,
z drugim v sebi sam ostal.
Našel me je v bubi zvito,
z listjem črnega trnja vso prekrito,
izdala me svilena sled je neumito.
Ves čas vztrajno čakal, tiho ljubil,
na obronku gozda iz dalje snubil,
verjel vame, se Bogu v meni zaobljubil.
Ko prišel je dan, svetel in opran
čokat trup je odpadel vstran,
se ponovno rodila, kot jadralec sem prostran.
Preden odfrlela na svoj slavni sva polet,
posedla sva na španski bezeg na posvet.
Razprla veličastna krila na ogled.
Imenoval me je po barvi »Vzhoda Sonca«,
ko svoj prvi krog naredila je Simonca.
Ponovno odločena na polet BREZ KONCA.

Komentiraj

Obvezni vnosi so označeni z *