1) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 

 

MOJSTER LJUBEZNI je ta, 

ki poskrbi zase in ob tem ne škoduje drugim.

 

TO POMENI:

·       Prevzeti odgovornost za svoja dejanja, občutke, misli … skratka je mojster svojih dejanj. Ob tem ne obsoja, ocenjuje in vrednoti drugih, temveč raziskuje svoja ravnanja in se sooča s polno odgovornostjo s samim seboj.

·       Ob predpostavki, da je dovolj zaveden, da z vsem, kar počne, nikoli nikomur ne škoduje. V tem primeru je dobro zastaviti namen: »naj se zgodi v najvišje dobro vseh vpletenih« – kot osebnost se preneha vmešavati v življenja drugih.

·     Nikoli ne prevzame nase odgovornosti drugih, kajti s tem škoduje tako sebi kot drugim. V resnici ne more »hoditi« namesto nikogar drugega. Do vseh spoznanj mora na koncu prilesti vsak sam – to se zgodi skozi stvarne izkušnje.

·      Ko se dobesedno naveliča trpeti v imenu drugih in za druge – se zaveda, da lahko vpliva na druge zgolj s svojim zgledom. To zadostuje – to je največ, kar lahko stori.

·    Spremeni lahko le sebe in to je vse – pravzaprav je to največ, kar sploh lahko doseže v človekovi podobi. Če bi vsak rešil sebe, bi na enkrat bili vsi rešeni. Cel svet bi bil rešen.

·    Poskrbeti zase pomeni tudi, da ni odvisen od drugih. Ni odvisen od odnosov – ustvarja lastno samostojnost v najvišji možni obliki (tako materialno, čustveno kot glede občutka varnosti).

·     Ves čas ostaja v stanju hvaležnosti. Kdorkoli karkoli naredi zanj, ni samo po sebi umevno, zato je nujno zavedanje hvaležnosti. S tem širi vibracijo ljubezni do vseh, ki zanj skrbijo.